Nov festival azijskega filma v britanski prestolnici | Revija Ekran

Nov festival azijskega filma v britanski prestolnici

| 10. 8. 2017. | Festivali, Novice, Spletna izdaja

1. festival vzhodnoazijskega filma v Londonu

Leta 2015 je bivša direktorica Festivala korejskega filma v Londonu, Jeon Hye-jung, v sodelovanju s festivalskimi svetovalci Rogerjem Garcio (Mednarodni filmski festival v Hongkongu), Kim Ji-seokom (izvršni direktor programa Mednarodnega filmskega festivala v Busanu) in Chanel Kong (managerka Festivala azijsko-pacifiškega filma v Los Angelesu) ustanovila in organizirala testno izvedbo novega Festivala vzhodnoazijskega filma v Londonu. Leto pozneje, med 20. in 30. oktobrom 2016, pa je potekala prva uradna edicija festivala, ki se je takoj uvrstil med najboljše azijske kulturne festivale v ponudbi britanske prestolnice.

Letošnji fokus festivala je bil posvečen južnokorejskem filmu; otvoritveni film je bil Age of Shadows (Miljeong, 2016, Kim Jee-woon), južnokorejski kandidat za oskarja (ki pa ni prejel nominacije). Temu je sledila retrospektiva filmov slavnega južnokorejskega režiserja Park Chan-wooka, ki se je festivala in nekaterih projekcij tudi udeležil. Občinstvo je tako imelo priložnost, da si je zakladnico njegovih svetovno znanih filmov ponovno ogledalo na velikem zaslonu. Za tiste z dobrimi želodci je bil organiziran celo filmski večer s trilogijo Maščevanje. Po uvodnem nagovoru režiserja so bili prikazani Usmiljenje za gospoda Maščevanje (Boksuneun Naui Geot, 2002), Stari (Oldeuboi, 2003) in Naklonjenost gospodični Maščevanje (Chinjeolhan geumjassi, 2005); seveda pa na festivalu ni manjkala niti projekcija njegovega novega filma Služkinja (Agasshi, 2016).

Poleg južnokorejskih filmskih produkcij je festival gostil tudi izbrane filme z Japonske, iz Hongkonga in Kitajske ter s Tajvana. Poseben poudarek je bil namenjen filmom z žensko tematiko, vključno z južnokorejskim dokumentarcem Breathing Underwater (Mul-sum, 2016) režiserke Ko Hee-young. Na južnokorejskih otokih Jeju in Udo (ter njunih otoških sosedih) več kot 4000 žensk vsak dan postavi svoje življenje na kocko, ko se podajo na lov za morskimi dragocenostmi – od morskih ježkov pa do hobotnic, alg in dragocenih morskih ušes, vrste morskega polža, ki je vreden skoraj svoje teže v zlatu. Haenyo, kot se te ženske imenujejo, pripadajo poklicu, ki je star 1500 let in ženskam predstavlja več kot le vir dohodka. Potapljajo se vsak dan, če so le vremenski in pomorski pogoji sprejemljivi, in brez tehničnih pripomočkov, z izjemo potapljaških oblek, rokavic, očal in potapljaških uteži – ter žvečilnega gumija, ki si ga natlačijo v ušesa, da bi se tako zaščitile pred spremembami pritiska. Uspeh posamezne haenyo je odvisen od dolžine njenega diha, njeno preživetje pa od tega, ali bo podlegla nevarnosti, imenovani mul-sum – dihanje pod vodo. Čeprav bi bile tehnične izboljšave dokumentarca precej dobrodošle, še vedno uspe dostojno predstaviti neverjetno zgodbo tega izumirajočega poklica: vse haenyoimajo danes več kot 50 let, pred kratkim pa so bile po dolgoletni kampanji tudi uradno uvrščene na seznam kulturne dediščine Unesca.

Najin svet (U-ri-deul, 2016, Yoon Ga-eun)

Korejski film z žensko tematiko, ki je v času festivala najbolj navdušil občinstvo in prejel nagrado Phillips-Lee kot najboljši film festivala, je bil Najin svet (U-ri-deul, 2016, Yoon Ga-eun), ki si ga je slovensko občinstvo lahko ogledalo tudi na festivalu LIFFe in v slovenskih kinematografih. V središču filma je zgodba o prijateljstvu med desetletno Sun (Choi Soo-in), ki je tarča posmehovanja v šoli, ter Jio (Seol Hye-in), ki se v sosesko priseli med poletjem in se nato vpiše v isto šolo kot Sun. Dekleti se po naključju spoznata in med njima se splete prijateljstvo, ki se kmalu znajde pred težko preizkušnjo. Najin svet je režijski prvenec Yoon Ga-eun; zanj je napisala tudi scenarij. Film ima presunljivo globino in preko zgodbe deklet gledalce popelje na pravo popotovanje po sladkostih in težavah, ki spremljajo odraščanje – od prvih prijateljstev do prvih razočaranj.

Direktorica Jeon Hye-jung je dejala, da je cilj festivala »predstaviti azijske filme, ki občinstvo pripeljejo do resničnega razumevanja azijske kulture. Preko pogovorov se bo festival osredotočal na perspektivo filmarjev, namesto da bi azijski film prikazoval samo kot variacijo evropskega in ameriškega filma.« V naslednji ediciji festivala bodo v ospredju hongkonški filmi. V skladu s to napovedjo je letošnji festival zaključila hongkonška akcijska, medicinsko-policijska kriminalka Three (Sān Rén Xíng, 2016), ki jo je na platno pospremil tudi njen avtor, legendarni hongkonški režiser Johnnie To.